Zgodovina vlečnih psov

Prijateljstvo med človekom in psom sega daleč v zgodovino. V preteklosti so ljudje pse v prvi vrsti uporabljali za pomoč pri delu.
Vleko psov kot tako najdemo v različnih oblikah na različnih koncih sveta. V Švici, na primer, so psi vlekli vozičke z mlekom. Severno ameriški indijanci so s svojimi psi še pred udomačitvijo konj premagovali dolge razdalje ter prenašali tovor. Na severu pa so imeli vlečni psi še bolj pomembno vlogo, saj so bili zaradi klimatskih razmer tamkajšnji prebivalci v precejšnji meri odvisni od pasje pomoči pri vleki, lovu in čuvanju jelenov. Posamezna ljudstva severa so imela različne pse – eskimske pse vzhodne Sibirije, Grenlandske pse, sibirske huskije, samojede in malamute.

(vir: Smithsonian’s National Postal Museum)

Z modernizacijo je pomen vlečnih psov upadal. Sredi 20. stoletja so vlečne pse nadomestili tovornjaki, letala in motorne sani.

 

 Razvoj športnih disciplin vlečnih psov

 

Tradicija se je pričela oživljati z organizacijo dirk vlečnih psov, med katerimi je najbolj poznan Aljaški Iditarod. Vse bolj pa je popularna tudi posamična izvedenka tega športa v obliki skijoringa (tek na smučeh s psom), pulke (tek na smučeh, pri katerem pes vleče tudi določen tovor), bikejoringa (vleka kolesarja), scootering (vleka skiroja)  , canicross (tek s psom) in najbolj preprosta oblika vleke doghiking oz. dogtrekking (hoja/tek s psom). Pri vleki z več psi – od 2 psa dalje- poznamo vleko vozička (po kopnem terenu) oz. sani (na snegu).

 

 

Pri nas je zanimanje za vleko, še posebej za “dryland” discipline vse večje. Slovenska zasedba na tekmah v tujini je vse številčnejša in dosega lepe uspehe.